V Bruslju dosegli kompromis o manj strogih trajnostnih pravilih za podjetja

Svet EU in Evropski parlament sta dosegla dogovor na področju poenostavitev pravil trajnostnega poročanja podjetij in skrbnega pregleda, ki sta del t. i. omnibus zakonodajnega predloga Evropske komisije. Predlog je v Sloveniji naletel na nasprotovanje dela družbe, pa tudi politike, poroča STA.

Dogovor, ki ga morata zdaj obe ustanovi še uradno potrditi, vključuje poenostavitev direktive o trajnostnem poročanju podjetij in spremembe direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki se nanaša na okoljske in družbene učinke dejavnosti poslovnih partnerjev v dobavnih verigah podjetij.

V skladu z neformalnim dogovorom bo poročanje o družbenih in okoljskih vidikih veljalo le za podjetja iz EU, ki zaposlujejo v povprečju več kot tisoč zaposlenih in imajo neto letni promet višji od 450 milijonov evrov.

Komisija bo ustvarila digitalni portal za podjetja z dostopom do predlogov in smernic o zahtevah glede poročanja na ravni EU in na nacionalni ravni.

Skrbni pregled le za velike korporacije

Skrbni pregled pa bodo morale skladno z dogovorom izvajati le velike korporacije iz EU z več kot pet tisoč zaposlenimi in neto letnim prometom nad 1,5 milijarde evrov, da bi čim bolj zmanjšale negativni vpliv na ljudi in planet.

Pravila bodo veljala tudi za korporacije zunaj unije, ki poslujejo v EU, s prometom nad istim pragom.

Podjetjem, ki spadajo v področje uporabe revidiranih pravil o skrbnem pregledu, ne bo več treba pripraviti prehodnega načrta, da bi njihov poslovni model uskladili s pariškim podnebnim sporazumom. Za neskladnost bodo še naprej odgovorni na nacionalni ravni, in ne na ravni EU. Globe bodo dosegle do tri odstotke neto prometa, ki ga podjetje ustvari na globalni ravni.

Konkurenčnost ali skrb za ljudi in okolje?

Po besedah poročevalca Jörgna Warborna (EPP) so dosegli “zelo dober kompromis”. “Pravila o trajnosti so lažje skladna, podjetjem zagotavljamo zgodovinsko znižanje stroškov, hkrati pa ukrepi koristijo državljanom. To je zmaga za konkurenčnost in zmaga za Evropo,” je dejal.

Ministrica za evropske zadeve Danske, ki predseduje Svetu EU, Marie Bjerre je ocenila, da gre za pomemben korak k skupnemu cilju: “Da ustvarimo ugodnejše poslovno okolje, ki bo našim podjetjem pomagalo pri rasti in inovacijah.”

V Sloveniji je predlogu nasprotoval del družbe, pa tudi politike. Enajst nevladnih organizacij je opozorilo, da EU pod pretvezo zmanjševanja administrativnih bremen v resnici razkraja ključno zakonodajo, ki naj bi ščitila ljudi in okolje. Varuh človekovih pravic je opozoril, da morajo ukrepi ob administrativni razbremenitvi gospodarstva zagotoviti močno in odgovorno poslovanje za varstvo človekovih pravic in okolja, rahljanju nasprotujejo tudi v koalicijski Levici, še piše STA.

Za odpravo uredbe so se zavzemala mnoga tuja podjetja in države, predvsem tiste, ki izvažajo fosilna goriva. Nasprotovanje sta izrazili Katar iz ZDA, vodilni izvoznici utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo, pa tudi naftne družbe, kot sta Exxon Mobil in Total, ki med drugim črpata plin v Katarju.